Glede na prvi odstavek 31. člena uredbe (Upravičenec projekta mora ohranjati dejavnost, za namen katere je bila izvedena naložba), kako po koncu projekta obdržati delovno mesto/aktivnost/dejavnost še 5 let, če za to ni zagotovljen vir financiranja, delovno mesto pa je recimo nekomercialne narave? Ali lahko dejavnost/aktivnost/naložbo (npr. izvedba delavnic, svetovanj, naložba v kolesa, knjigo, mobilna služba za ranljive skupine, zasneževanje tekaških poti) upravičenci tržijo v komercialne namene po prenehanju financiranja? Lahko se celo pokaže, da projekt ni tako dobro izpadel kot je bilo razvidno iz prijave in ni ne komercialnega interesa, ne interesa investitorjev po ohranjanju.
Zaposlene po preteku projekta se lahko financira tudi z drugimi viri kot so npr. tudi drugi projekti. Plan ohranjanja dejavnosti po izvedeni naložbi naj bo razviden že iz prijave in na njem naj tudi temelji ocena projekta. Ni dovoljeno, da se investira v npr. v kulturni dom, ki se potem čez 2 leti proda zasebniku, saj ni interesa za njegovo upravljanje. Zagotovljena mora biti trajnost, kot to določata 31. člen in 65. člen Uredbe 1060/2021/EU. Takšna naložba bi bila potem v celoti neupravičena.
Upravičenec, ki uvede bistvene spremembe, določene v 65. členu Uredbe 2021/1060/EU, odtuji predmet podpore ali predmet podpore uporablja v nasprotju z namenom, za katerega je prejel javno podporo, mora vsa izplačana sredstva vrniti v proračun Republike Slovenije skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi oziroma se mu obseg podpore zniža skladno s 65. členom Uredbe 2021/1060/EU.
Upravičenci lahko tržijo aktivnost (pod pogoji iz 7. člena Uredbe LEADER/CLLD), vendar so v tem primeru prejemniki državne pomoči v skladu z 28. členom Uredbe LEADER/CLLD.