Pustovanje ima korenine v poganskih običajih, ki so jih kasneje prevzeli Rimljani in jih vključili v predpomladne festivale. S širjenjem krščanstva je Cerkev sprva nasprotovala temu običaju, vendar se je od 10. stoletja pustovanje uveljavilo po vsej srednji Evropi.
Pust in njegov pomen
Izraz pust, ki ga je uporabljal že Primož Trubar, izvira iz pomena "opustiti meso", kar sovpada s postnim obdobjem, ki se začne na pepelnico, dan po pustnem torku. Ker je velika noč premakljiv praznik, je tudi pust vsako leto na drug datum.
Iz Benetk do Istre
V Istro se je pustovanje razširilo iz Benetk, kjer je prvič omenjeno leta 1094. Beneški senat ga je leta 1286 uradno razglasil za praznik, kar je še dodatno spodbudilo njegovo priljubljenost. Tudi v slovenski Istri je bilo praznovanje pusta dobro zapisano – prvič ga najdemo v izolskih statutih iz leta 1360, kjer je omenjeno, da je trajalo kar osem dni, stroške pa je krila občina.
Kako so se našemili v preteklosti?
Pustne šeme v slovenski Istri niso imele točno določenih likov, kot jih poznamo danes. Iz slame so izdelali človeško figuro, jo oblekli v stara oblačila in jo imenovali kar pust. Tudi ljudje so se preoblekli v stare, raztrgane obleke, moški so si nadeli ženske predpasnike ali rute, in se podali na pustni obhod.
Zakaj in komu pravimo maškare?
Beseda maškara izhaja iz italijanske besede maschera, ki pomeni maska. Izraz se je razširil prek Beneške republike, kjer so maske predstavljale pomemben del karnevalskih običajev. V slovenskem prostoru se je izraz prilagodil in danes označuje ljudi, ki se ob pustovanju preoblečejo v različne like, pogosto s humorjem ali s skritim pomenom.
Od hiše do hiše s pesmijo in plesom
Pustne povorke so bile polne živahnega dogajanja – ob spremljavi godcev so našemljenci obiskovali hiše, kjer so prepevali, plesali in zganjali norčije. Gostitelji so jih nagradili s hrano in pijačo – panceto, jajci, klobasami ter vinom, ki so ga shranjevali v steklenicah damižanah. Med pustnimi dobrotami so bile nepogrešljive ocvrte hroštule, ki so jih gospodinje pripravljale prav za to priložnost.
Pustni torek – vrhunec praznovanja
Pustno rajanje je doseglo vrhunec na pustni torek, ko so se po vasi odvijale zabave in plesi. Mlade dekleta so si za ta dan izdelale posebne pustne obleke, ki so jih nosile več let – vse do poroke. Ob koncu dneva so iz zbranih sestavin pripravili velikansko fritajo, ki so si jo delili vsi udeleženci.
Slovo od pusta
Praznovanje je trajalo do polnoči, saj se je na pepelnico začelo strogo postno obdobje. V skladu s starimi običaji so našega "pusta" simbolično pokopali ali sežgali, s čimer so se poslovili od norčij in se pripravili na prihajajoče dni posta.
