Podeželska območja po vsem svetu, vključno z Istro, se soočajo z edinstvenimi izzivi, kot so staranje prebivalstva, odseljevanje, pomanjkanje javnih storitev in gospodarske spremembe. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) preučuje, kako lahko socialne inovacije pomagajo pri soočanju s temi izzivi. Socialne inovacije predstavljajo enega izmed ključnih pristopov za soočanje s temi izzivi, saj ponujajo nove rešitve, ki izboljšujejo kakovost življenja posameznikov in skupnosti (OECD, 2024). V članku, ki ga najdete na dnu strani, raziskujejo glavne ugotovitve OECD-ovega poročila o pogojih za socialne inovacije na podeželju in njihove implikacije za lokalni razvoj v Istri.
Socialne inovacije so opredeljene kot nove rešitve za socialne in okoljske izzive, ki izboljšujejo kakovost življenja na podeželju. Te rešitve vključujejo zapolnjevanje vrzeli v javnih storitvah, preizkušanje novih poslovnih modelov in ustvarjanje močnih skupnosti (OECD, 2024). Ugotovitve OECD poudarjajo, da socialne inovacije na podeželju pogosto izhajajo iz potreb lokalnih skupnosti, vendar niso vse regije enako opremljene za spodbujanje teh inovacij.
Poročilo poudarja tri ključne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost socialnih inovacij na podeželju:
Socialni kapital in povezave: Uspešne socialne inovacije so odvisne od močnih omrežij in povezav med različnimi akterji v skupnosti, vključno z lokalnimi oblastmi, civilno družbo, socialnimi podjetniki in prebivalci (OECD, 2024). Ti akterji skupaj oblikujejo podporno okolje, ki spodbuja inovacije in krepi socialno kohezijo.
Dostop do fizičnih in družbenih prostorov: Razpoložljivost skupnostnih prostorov, kot so kulturni centri, knjižnice ali trgi, je ključnega pomena za izmenjavo idej in razvoj inovacij (OECD, 2024). Na podeželju so pogosto omejeni prostori za druženje in sodelovanje, kar lahko ovira razvoj socialnih inovacij.
Dostop do zemlje in skupnostnih sredstev: Zemljišča in skupnostna sredstva so ključni dejavniki za spodbujanje socialnih inovacij na podeželju. V mnogih državah so se razvili modeli prenosa zemlje in sredstev v skupnostno last, kar omogoča izvajanje inovativnih projektov, ki temeljijo na lokalnih potrebah in priložnostih (OECD, 2024).
Poročilo tudi opozarja na skriti potencial socialnih inovacij na podeželju, kjer mnogi akterji delujejo intuitivno in skladno s potrebami skupnosti, ne da bi se zavedali, da so njihova dejanja pravzaprav inovativna. To lahko oteži prepoznavanje in zbiranje podatkov o inovacijah, kar pa ne zmanjšuje njihovega učinka in pomena za lokalni razvoj (OECD, 2024).
Za Istro in podobna podeželska območja je pomembno, da izkoristijo te ugotovitve in okrepijo socialni kapital, izboljšajo dostop do skupnostnih prostorov in podprejo uporabo skupnostnih sredstev za trajnostne in inovativne projekte. S tem pristopom lahko lokalne skupnosti ustvarijo/ustvarimo močne socialne povezave in inovativne rešitve, ki bodo izboljšale kakovost življenja v regiji.
V skladu s Strategijo lokalnega razvoja (SLR) LAS Zelena Istra, ki pokriva občine Ankaran, Izola, Koper in Piran, so ključne razvojne prioritete usmerjene v trajnostni turizem, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, spodbujanje kratkih verig preskrbe ter krepitev človeškega in socialnega kapitala. Socialne inovacije, kot so navedene v poročilu OECD, se odlično vključujejo v cilje SLR LAS Zelena Istra, saj spodbujajo povezovanje lokalnih akterjev, inovativne pristope in skupnostno sodelovanje. SLR LAS Zelena Istra tako zagotavlja strateški okvir za spodbujanje trajnostnega razvoja in socialnih inovacij na območju Slovenske Istre, kar lahko prispeva k bolj uravnoteženemu razvoju podeželskih in urbanih območij ter izboljšanju kakovosti življenja lokalnih prebivalcev.
Vir:
OECD. (2024). Assessing the Framework Conditions for Social Innovation in Rural Areas. OECD iLibrary.